V ekipi raziskovalcev šamanizma se med potovanjem po Sibiriji odvijajo večje in manjše medosebne drame, ki nas potegnejo v poglobljeno doživljanje medsebojnih odnosov v ekstremnih razmerah.

Pustolovsko zgodbo pripoveduje antropologinja Zoja, ki svet motri s ščepcem ironične distance, včasih tudi humorja, a z osebne, intimne perspektive, s čimer doživljanje neznanega, nam eksotičnega in s tem nepredvidljivega okolja gledamo skozi njeno lupo svobodomiselne intelektualke. V mreži odnosov se postopoma vse ostreje izrisuje lik pripovedovalke, antropologinje Zoje, in vprašanje, kako jo bo avanturistično potovanje z veliko mero misticizma spremenilo. Se bo preobrnilo v samouničevalnost ali samorealizacijo?